Slovenski smučarski skakalci so se po moštveni tekmi na SP v Oberstdorfu zavili v molk, nemški tehnični delegat pa je krivdo prevalil na našega svetovnega prvaka.
Smuči Domna Prevca so poletele kar same. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Domen Prevc se je z mešanimi občutki poslovil od Oberstdorfa. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Gorazd Pogorelčnik je napovedal še drugo pritožbo. FOTO: Dejan Javornik
V športnih krogih (in tudi širše) še vedno odmeva dogodek z nedeljske moštvene tekme na 29. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu, ko so Domnu Prevcu ušle smuči po zaletišču in mu nato pristojni niso dovolili naknadno opraviti nastopa v uvodni seriji. S tem je slovenska četverica (v ekipi so bili še Anže Lanišek, Rok Oblak in Timi Zajc) v trenutku ostala brez vseh možnosti za odmevnejšo uvrstitev. Čeprav so v našem taboru s Petrom Slatnarjem na čelu napeli vse mišice, da bi svetovnemu prvaku s posamične tekme pravočasno na vrh zaletišča prinesli rezervne smuči, so bili na žalost za kakšno minuto ali dve vseeno prepozni. Delavci na letalnici Heinija Klopferja so zaradi močnega sneženja že pokrili zaletno smučino in se skupaj z drugimi umaknili na toplo, nakar se je začelo odštevanje do začetka finala.
Ko je nato Prevc vendarle dobil novi par smuči in želel oditi proti startni klopi, ga je Hubert Mathis, švicarski koordinator za skoke pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS), ustavil kot majhnega otroka in mu tudi z roko dal jasno vedeti, da ga ne bo spustil mimo. Pred slovenskega šampiona se je postavil tako odločno, da so gledalci dobili celo vtis, da bi – če bi Domen vseeno nadaljeval pot proti zaletišču – uporabil tudi silo, da bi ga ustavil. V slovenskem taboru so, razočarani nad odločitvijo odgovornih, sprva nameravali bojkotirati drugo serijo. Zaradi tega so Zajca, ki se je že pripravljal za nastop, poklicali nazaj v ogrevalni prostor, po pravi zmešnjavi, ko se ni vedelo, kdo pije in kdo plača, pa so nato naši le nadaljevali preizkušnjo s Timijem. Kot zadnji je poletel Domen in z rezervnimi smučmi vnovič z nižjega zaletišča odjadral 228,5 metra daleč. To je bil sicer točkovno (209,6) »šele« tretji najboljši nastop tekme, kajti še boljša sta v finalu uspela Naokiju Nakamuri (224 m/209,8) iz zmagovitega japonskega moštva in Mariusu Lindviku (230 m/213,0) iz bronaste norveške ekipe, toda glede na vse, kar se je zgodilo, je imel največjo vrednost. Mnogi ga občudujejo, da je ohranil mirnost in prikazal takšen polet. In to povrhu z novim parom smuči.