Kače ostajajo na seznamu dovoljenih vrst.
Lastniki se bodo morali od servalov posloviti. Kam jih bodo oddali, za zdaj še ni znano. FOTO: Ajr_images/Getty Images
Novela zakona o zaščiti živali, sprejeta lani, prinaša eno najobsežnejših sprememb glede posedovanja živali v Sloveniji doslej. Z uvedbo seznama dovoljenih živalskih vrst država jasno sporoča, da eksotične in prostoživeče živali ne sodijo v domače okolje, ne glede na njihovo priljubljenost ali tržno vrednost. Pravilnik o določitvi seznama dovoljenih vrst živali mora biti sprejet najpozneje do 20. februarja. Do takrat ostaja vprašanje, kako bo država v praksi reševala položaj živali, ki jih lastniki po novi ureditvi ne bodo več smeli imeti. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so potrdili, da na seznamu dovoljenih vrst – čeprav gre uradno šele za osnutek – ne bo divjih mačk, kot so servali, in hibridnih mačk, na primer savank, prav tako ne bo nobenih primatov, na primer pritlikavih marmozetk, kapucink, makakov in drugih manjših opic, ki se pojavljajo kot eksotični hišni ljubljenčki.
Pri oblikovanju seznama, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, ne izhajajo iz eksotičnosti ali zanimivosti posamezne vrste, temveč iz vprašanja dobrobiti živali. Ključno merilo je, ali je povprečen imetnik sploh sposoben dolgoročno zagotavljati razmere za dostojno življenje živali, od primerne nastanitve in prehrane do veterinarske oskrbe, socialnih stikov in možnosti izražanja naravnega vedenja. »Pri številnih prostoživečih vrstah to v domačem okolju preprosto ni mogoče,« pojasnjujejo. Opozarjajo še na tveganje za ljudi, druge živali in naravo, zlasti ob morebitnem pobegu ali izpustu v okolje. Na seznamu dovoljenih vrst sicer ostajajo med ptiči denimo kakaduji, nimfe agapornisi, škrlatne rozele, različni aleksandri, amazonke, aratinge, pirure, med plazilci želve, in sicer grška, mavrska, ruska in širokoroba, med kuščarji gekoni, kameleoni, agame, legvani, med kačami pa so dovoljeni tudi pitoni, navadni udavi in goži.
Prehodno obdobje
Zakon predvideva prehodno obdobje za lastnike živali, ki ne bodo uvrščene na seznam dovoljenih vrst. Te bodo lahko obdržali do njihove naravne smrti, če jih bodo v 12 mesecih ustrezno označili in prijavili. Pomembna izjema so divje mačke, medvedi in volkovi. Njihovi lastniki bodo morali živali v šestih mesecih po uveljavitvi pravilnika oddati v zatočišče ali živalski vrt, ki izpolnjuje zakonske pogoje za oskrbo. V ZOO Ljubljana opozarjajo, da klasična zavetišča za zapuščene živali niso primerna za dolgotrajno oskrbo divjih živali ali primatov. »Zavetišča so namenjena predvsem psom in mačkam ter niso prilagojena zahtevnim potrebam eksotičnih vrst,« poudarja v. d. direktorja Suzana Gajić. Po njenih besedah ne pričakujejo, da bi večina teh živali končala v zavetiščih, temveč v specializiranih ustanovah ali zatočiščih, ob sodelovanju države in pristojnih služb. Težava je tudi dejstvo, da v Sloveniji ni uradne evidence eksotičnih hišnih živali, zato natančnih ocen o njihovem številu ni.
Nova ureditev je že dobila tudi prvo sodno epizodo. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Domžalčana Sama Mazovca, lastnika servala, ki je želel preprečiti, da bi moral svojo divjo mačko oddati v živalski vrt ali zavetišče. Mazovec je prepričan, da novi zakon o zaščiti živali »posega v njegove pravice«, saj prepoved posedovanja mačk iz družine Felidae velja tudi za živali, ki so bile »zakonito pridobljene pred spremembo zakonodaje«. V pobudi je poudaril, da so pogoji za pridobitev dovoljenja kot gojitelj ali živalski vrt zanj »nedosegljivi«, zakon pa da »nesorazmerno posega v njegovo premoženje in čustveno vez z živaljo«. Ustavno sodišče se do teh očitkov vsebinsko ni opredelilo. Pojasnilo je, da izpodbijana določba »sama po sebi še ne določa, ali je serval dovoljena vrsta«, saj bo to vprašanje predmet prihodnjega podzakonskega predpisa ministrstva. Kot je zapisalo, bo »seznam dovoljenih vrst določilo šele ministrstvo«, zato pobudnik trenutno »nima neposrednega pravnega interesa«, ki je procesni pogoj za začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Ker ta pogoj ni izpolnjen, je sodišče pobudo zavrnilo in se »ni opredeljevalo do predloga za začasno zadržanje zakona«. Pija Kapitanovič